Fear of a blank planet

By the way

saksida — Fri, 27 Jan 2012 17:40:52 +0000

V novo leto sem zakorakala nekam sumljivo naspana in trezna. Nov let je men drugač čista zmaga. Jaz pa upokojenci doma, IDiscovery ( če maš slučajno plan drug let kakšnega ubit)pa kurčev ognjemet petard pod tvojim oknom. Da si v bistvu še vedno tok zmačkan izpred treh dni ,ko si vrtel musko nekje, da ne govorim o moralcu, to ne igra vloge. In se zbudiš v 2012. Jp, juhu. A avti že po luftu vozijo? Ne glih, sam je ” na sončni strani Alp” vseen res en velik science fiction. To dojameš pol, ko te vabijo na neke volitve,pa se ti nasmihajo iz vseh plakatov pa svoje zobarje promovirajo, pa pol na magistratu vsi nekaj vzklikajo,pa pol na netu cela štorija o trenirkah, pa pol na koncu zmaga spet nek star ksiht, tud če ga folk ni volil. I feel slovenia. Pa ko se tvoj brat rajš kar v Ukrajino odseli, mati ti pa spet naznani, da lepo ona piči v Brazilijo, spet. Pa ko ti na sociali povejo, da če slučajno kaj podeduješ je njihovo. Čigavo že? Jaz bi družbeno koristna dela. Sicer, ko sem povedala doma, so nekam čudno zavili z očmi ( zdej ne vem, zato ker mi ne mislijo pustiti nič ali zato, ker dvomijo da preživim do tja). I feel you. In se zamisliš, kje živiš. In kje si vse živel. In prišel nazaj. V nek kurčev hlapčevski science fiction. Pa še to slabo plačan. In ti je jasno zakaj pitajo folk z loto forami. Loto evforija je dokaz čist zjebane države. Dejte kr na 15 milijonov nabit, pa bo folk mislil da v bogati državi živi. Tud če dela za minimun, loto party, itak. Ti ksihti iz plakatov ne dojemajo. Kruha in iger,itak, sam jaz bi to drugač. Dejte lepo coffe shope odpret. Kater slovenček si ne želi jutranje kavice ob ljubljanici na sončku? Pa lepo jolica zraven ob rogljičku, pa sam pejmo. Pa bi se nam vsem jebal za vse, pa vsi bi bli happy (dobr,lačni maybe), pa top bi blo. Pa še avti bi po luftu letel.

J.O.B

saksida — Wed, 07 Dec 2011 14:41:30 +0000

Obstajajo ljudje, kateri mislijo, da so normalni in ljudje, kateri smo prepričani, da smo normalni, ampak potem nekega dne dojamemo, da nismo gladki. Če si pa še tak biser kot jaz, pol daš pa še celemu svetu vedeti da je tako. Jp. Ni ga boljšega mesta da ti zdsne jermen kot na Zavodu za zaposlovanje. Kjer si sicer že tri leta, ampak poklicali so te prvič. Jaz sem bila po mojem edini kreten na tem svetu, ki je mislil, da ko si pač nekoč,enkrat,mogoče najdeš job,pol pač nisi več na Zavodu. That’s it. Do takrat pa lepo sam štempel pa vozi,sociala. In greš na ta “prvič na Zavod” sestanek in ti je itak že k se zbudiš vse odveč, in letiš tja pol ure prej, da bo ja prej konc. Veš da. Odčakaš svojih unit pametnih pol ure prej in še kakšno minuto več in končno na vrsti. In uletiš not čist živčen, k en shizo, v stilu: “Kaj je za podpisat?”. In te ta bejbika, luštna (mam en creepy feeling, da je mlajša od mene) čist mirno reče,da kam pa kam tok hitr. Da si je pa ona vzela eno uro zame. A dej nehi. Štempelj prosim. In ji začneš morit, da kakšna ura, pa da kaj je zdej to. Da sem kle že neki časa, pa da je vse teklo kot po maslu brez te ure. Ja, da so me izgubili pove. Modeli, v tem času sem se že sama izgubila. In lepo mirno ona dalje, če iščem službo. Iščem,iščem. In ona lepo mirno, da kje imam dokaze. Dokaze? Sem že upala, da je slovencem končno uspelo narest dobro Skrito kamero, sam sem se zajebala. In mi vrže nek Zaposlitveni dnevnik, da to je to. Prvič vidim, sam v mojem bi ble sam črne pike. In ti že vesel, ok, drugič bo poln, see ya. In ona neki resno, da to niso heci, da me bodo vrgli iz zavoda če mislim bit neresna. Se vsedeš nazaj kot en otrok, zato ker boš dobil po riti če ne in se posledično začneš obnašat kot otrok. Surla skor do tal.Kaj spet? In ona mirno dalje, da greva delat nek test. Ne,ne,nimam časa. Ko te vpraša, kam se ti mudi, ji odgovoriš da v službo ziher ne. Že vidiš,kako bejbi kipi v glavi, ampak ona mirno nadalje:”Kaj vas muči?” Biti povsod ta moment le tukaj ne,ti švigne čez misli, ampak ji pametno odgovoriš, da pa ti nisi pri psihiatru. In mirno ona dalje, da je tud psihologinja. Ja, sej. Dve muhi na en mah imaš z mano. In vidiš, da se ne bo predala. In kot vsak otrok ubereš drugo taktiko. Taktiko kao sodelovanja. Kaj bi delala? Ne vem. Bila od Jankoviča hči? Kaj te veseli? Muska,filmi,jeziki,pisanje. Šola? Gimnazijska matura,skor. Manjka matematika. Že čakaš kako ti bo predlagala nekaj za čistilko ona pa še vedno mirno: “Bomo iskali kaj za pisanje člankov in v zvezi z pisanjem”. In si kar presenečen. Lepa. To bi pa z veseljem. Bejba me je dojela. Ni bla zastonj una njena psihologija. Sicer za test še vedno nimaš časa in ji moraš sveto obljubit, da naslednjič pa bo čas za uno uro ( za dnevnik sem že pozabla kaj smo se zmenile). Odhajaš ven iz tiste pisarne po pol ure s takim nasmeškom kot da si prišel iz izgnanstva. Odhajaš ven in dojameš, da veš, zakaj ti je rekla, da si drugačen od drugih. Ker še pol ure nisem sposobna biti nekaj kar nisem. Pa zato, ker nisem gladka. Vseen boljš bit prepričan da nisi gladek, kot pa da misliš da si normalen.

Atomic

saksida — Fri, 18 Nov 2011 17:25:15 +0000

Pred svojim rojstnim dnevom pomisliš tudi kaj si naredil od lanskega leta. Če si kaj napredoval. Ja,sem ja. Iz petega na sedmi level v Farmville. Ok, pa v drug flet sem se preselila. Ker sem se glih mogla, ker je se je un cepec od lastnika odločil, da bo prodajal flet. In cepec je še tak model, da je imel jajca mene prosit,če bi lahk kao jaz doma dežurala, pa potencialne kupce čakala. Svašta. In ti čist zapušen doma na easy tetris furaš, pa ti primaršira not cela kolobocija pa uni nepremičninarji s svojimi bučami. Za popizdit. Sam pejmo. Za ta keš grem lahk tud drugam,pa ne bo Zupančičeva jama. In greš v nov flet, v stilu-ja,to rabim,zamenjat okolje, pa slabo energijo,pa vsi drugi vse krivi za vse. Zdej bo vse drugač. Jutr bom druga. Nova. Valjda, skor da Grace Kelly. In se zjutraj zbudiš, pogledaš v ogledalo in vidiš sebe. Fuck. Nima veze, pol pa po starem dalje. Ti in tvoj tip. Počivancija in uživancija. Mesece. In dojameš, da si napredoval še v nečem.V kilaži. Kar naenkrat ti ljudje začnejo nakladat o tem kako dobr izgledaš in ti ves vesel zarad tega. Sej, k mi je gumbe na vseh hlačah metal stran mi še ni blo jasno, sam k pa stegna niso več sodelovala z kavbojkami,takrat se mi je zazdel. In greš do frendice se stehtat in dojameš da je ta ” dobr izgledat” 13 kg več. Lepa. Men se pa sploh ne zdi. Ko enkrat dojameš, da tud tip ne laže več ko ga vprašaš, če si suha, ti je jasno. Bomo pa trenerke fural. Sam fuck.In rabiš še en mesec. Pa vmes obvezno ful spit pa ful skadit. In seveda ne boš nehal z životarjenjem, zato ker je zate to boljš. Al pa bognedaj zato ker je mati tko predlagala. Kje pa . Najboljša motivacija je če te raspizdi lasten tip. Raspizdi na varianto, k bi ga kr s kamnom po glav, pa bi si vsaj enkrat rekla, da se je splačal cele dneve buljit v IDiscovery. Kr neki.Jezen si tok, da bi znorel. In dojameš, da je enough. Jaz bom pa drugač. Jaz grem na Golovec.In res greš. In začneš vse ta pridne frendice klicat, k so ti ble prej leta dolgočasne, da zdej pa resno. Iz Golovca skorajda narediš Triglav, sam nima veze. Piči,pozitivno dalje. In začneš to furat vsak dan. In začneš kr neki hodit do svoje mame na kavo. In ji sploh ne rečeš za keš. Predvsem dojameš, da sploh ni tok tečna. Pestro. K se odločiš, da ne boš več tok pil in kadil ti gre sicar mal na smeh,sam vseen. In zmanjšaš še te zadeve (dobr,ganje ne velik), in se kr naenkrat počutiš k da bi prišel čist prerojen od Sai Babe nazaj. Čista pozitiva, pa endorfini do fula. In furaš to 10 dni. Golovec, tja, nazaj, od zjutraj do zvečer, milijon km na dan, ne, pit, ne kadit, zaposli si dan, ne mislit,ne dihat skor da. In 10 dan ti nekdo reče narobno besedo. In znoriš. Ne tko zares, zato k zdej furamo kao pozitivo, pa vse Bračkote pa Sai babe zraven, zdej smo cool.In si najviješ največjo jolo možno. In dojameš, kaj bi rad za rojstni dan. Jebene Apaurine.

What’s my age again?

saksida — Thu, 10 Nov 2011 16:17:56 +0000

Danes sem dojela, da se bliža 29.november. Sam jebeš Jugoslavijo, pa kok juhu pa jupi je bilo, point je moj rojstni dan. In mojih 35 let. Kr neki, če mene kdo kej vpraša. Ker se jih počutiš 16. Da jih imaš več, te sam folk skoz opominja z glupimi vprašanji kot so, kdaj pa otroci, ali pa,kdaj bom samostojna-ta je najboljša.Jah,kmalu.Čak da na Zavodu kaj zrihtajo. Da jih imaš res toliko te lahko opomni le še neka stvar in sicer obletnica valete. Hvala Facebooku so me kar naenkrat stuhtali ven vsi bivši sošolci. Vse lepo in prav. Tko,prek compa. Vsi veseli, nasmejani. Slikce svojih otrok kazat. Dokler ne dobijo ideje, da kako oh in sploh bi bilo spet videt se. Aha. In dojameš, da so vsi ne vem kakšni uspešneži in familijarni modeli. In ti. Uspeh je zame že če mi zvečer še znese zvijat joint pa z mati normalna govort po telefonu. V familijo sem hotla bullterierja, pa sem se na koncu za plišato igračo odločila, je bolj varno. Pa sej jih mam rada. Lahko bi šla tja in bila ful zabavna in čist komedije furat pa bit čist smešna. Sam fuck, a nej rečem, da kdo časti, ker ni še sociale? Pa kam grem lahko zvijat?Ne bo šlo čez. Vsaj tist dan ni šlo. Ni se mi dalo. Ni se mi dalo po dvajsetih letih govoriti in odgovarjati na banalna vprašanja. Kaj pa otroci? Kakšni otroci, nimam živcev, bi mogla bit skoz na Apaurinih. Pa še moja mati ne misli živeti še nekoga. Ona bi me najrajši Strojanom prodala, sam tam pride v poštev sam mlado meso-15 let in izpod.Fotr je itak čist na easy, v stilu , se vidmo k se zagledamo. Brat se rajš seli 1000 km stran, kot da bi prenašal to norijo. Čista veselica od familije, tko da otroci no go. Vse lepo in prav. Pridem drugo leto- bom uspešna. Čak, da Zavod kaj zrihta.

Low self opinion

saksida — Tue, 26 Jul 2011 15:14:56 +0000

Moj dragi. Moj dragi je kreten. Na žalost sem lahko sam tih,zato ker je kreten moje vrste. Ko sem ga spoznala, je imel 130 kg, službo, karizmo, predvsem je fural Mama hotel. Danes ima 95 kg, jobless itak, karizma se še skriva tam nekje odzadaj, pa hotel je ratal Terezin. Pa sej je cool. Čista razlika mojga bivšega. Unmu so šle po glavi dereze, pa kr neka narava pa ob sedmih zjutraj vstajat za v službo. Tukaj ni tega problema. Tukaj je samo zjutraj kreganje kdo bo na compu, pa da je treba Farmo pognojit,pa cela panika. That’s it. Čist na easy. To ti je narava. Virtual varianta. Pa še keš služiš. Pa še ni mi treba skrbet, da ga bo z unimi svojimi derezami kje odpikal, kle je problem samo, če ti sosed ne pride pognojit. Simple. Moj dragi. Kreten. Isti jaz. Moška Tereza. Creepy. Ampak tok rajcajoče. Mal je ljudi,kateri me zanimajo več kot 20 min. Sam, kako me moška različica mene ne bi? In se midva pametna en dan usedeva, da zdej bom pa jaz čist pridna on bo pa čist zares zares spet začel iskat službo. Ja, sva že tam. Jaz bom pila in kadila sam tok, ti boš vse. Ok. In ker se ti seveda ne držiš dogovora, je njemu pač jasno, da to pomeni:”Stari,pejt ven za tri dni, pa dej se ga v komo, pa ko jebe vse!” In modela res ni. 3 dni. In ne veš, bi jokal zarad tvoje razvajene riti,ker tega pač nisi navajen, ali se smejal, zato ker tega spet nisi navajen zarad svoje kurčeve razvajene riti? In vse preklinjat pa sveto prisegat, da zdej pa res, nej gre k svojim bejbikam(kr neki sicer), pa da če bo pozvonil, bojo sam ta modre barbapape prletele,pa kr neki…Samemu sebi lagat. Ko ga zagledaš, pa ti pride s tistim glupim ksihtom pred tebe, spet ne veš-bi ga poslal v pm ali objel? In ga objameš,zato ker dojameš,da si ti zajebal cel teden. In spet jovo na novo. Dogovor, pa to. In spet ti zajebeš. In spet on vsak petek ven, pa gremo, gasa-3 dni. In ga prepričaš, da ga pol čez weekand piješ še bolj, vse zarad njega itak. In začne model kontrirat,pa kao izigravat, zdej pa ne grem več ven. In dojameš da igrata čist navaden ping pong. Težke žogce si nabijava. V najino škodo drugač. In se zmeniva, da zdej pa res. On gre lepo v petek ven, men se pač ne da, pa bom doma in ja itak- jaz bom trezna, on bo prišel dam ponoči. Aha. Se zbudiš sredi noči in dojameš da ga ni. Itak. Sej tud jaz nisem bla trezna. In ga ni tud cel naslednji dan in si ti še manj trezen. In te kliče ob polnoči:”Prihajam!”. Jupi. Sam še rdečo preprogo pripravim. Pridi. Sam ko se uležeš, ti mimo glave švignejo vsi jointi in piri tega dneva in vidiš samo še povštr. Goodnight. In valda, zbudi me zdaj. Tvoj dragi zvoni na vse možne načine, sam ti spiš. Plavaš. In ko te zbudi ropot tvojega dragega kako prileti z vso svojo težo notri čez okno prvega nadstropja, direktno na rebra, spet ne veš , bi se smejal ali ne. In spet dojameš, da je isti ti. Kreten. Sam moj kreten.

Blue monday

saksida — Fri, 22 Jul 2011 15:25:44 +0000

Vsi vemo, da ne maram modrih uniform in modelov v njih in jih pustim čist na miru. Sam fuck, očitno mi hočejo oni zjebat ljubavno sceno. In to ta novo ljubezen. Sem rekla, da je bil prej z bivšim dolčas? S tem ni. Valjda, k ti za dobro jutro prileti v flet nek policaj ves živčen (sam jaz kriva da ti žena ne da?) in da kje je ta pa ta pa kdo sem jaz. Kdo si pa ti? Una ta modra barbapapa. Sam pejmo. In barbapapa prijavi, da se mora model jutr javit tam pa tam, zato ker ker ni plačal položnice. Ok. Sam pejmo. Barbapapaland vabi. Ob sedmih zjutraj pospremim jaz svojega novega dragega, v stilu, ti sam pogumno, tja in tja. Sej boš takoj vzunaj. Sej je sam keš. Ni da ni. Tako so rekle barbapape. Veš da. Čez uro dobiš klic svoje drage tašče. da ima model na razpolago le en klic in sporoča , da če ni denarja, bo pač en mesec na Povšetovi. Hm. Lepa. Sej rada gledam filme, sam vseen. En filmski klic, en mesec. In ti nič jasno. In ti lepo povejo:denar pošljite tako pa tako,pakete tako pa tako…Ja sej,zato k mam preveč keša za pošiljat naokol,zato mu ne plačam kazni. Ostaneš brez besed. Po glavi ti rojijo razne Hilde in Zidarji, pa kaj bi jim zabil v rit. In čakaš soboto, zato ker so obiski. In prideš tja čez vse tiste detektorje. In pripeljejo pripornike in med njimi zagledaš svojega dragega kateri ni videl zapora od daleč v življenu. In ga vidiš, da ima bolj izbuljene oči oči kot če bi ga trije črnci nategnili. Sam ga niso. Dojel je, da ga je nategnila država. “Kako se imate?” -”Vsak dan isto. Cel dan pijemo kavo, popoldne igramo ping pong.” Lepa. “Kako shajate?”- “Imamo kantino ob torkih pa petkih,kjer si lahko kupimo stvari.” “Kakšen je folk?” -” Cool. En je dolžen 7500, en 900, en 41 evrov. ” Lepa. Kle boš špilal ping pong en mesec, aja,pa kok denarja ti moraš še poslat za kantino?? Kr neki. Čisti nateg. In mu valjda po vseh teh agonijah na koncu plač mati. In pride ven kot v filmu. Z vrečo umazanih cunj v rokah, na obrazu pa million dolar smile. Itak. In sveto obljubljat, da zdej bo pa vse drugač, pa čist dojet bistvo lifea. Ja,itak. Sej si bil sam na Povšetovi! In ves vesel, s feelingom pri sebi “jaz pa nisem več dolžen državi” piči model po Trubarjevi s kolesomčez par dni. In ga ustavijo ta modre barbapape. Gospod, boste pihali. Aha. Kantina vabi. Ne bo šlo čez. Najdražji hotel v Ljubljani. 12 urc treznenja pa za dobro jutro položnica za 1000 evrov. Lepa. Sej vem, da je vse skupaj nateg. Sam na čigav račun?

passion?

saksida — Fri, 01 Jul 2011 18:40:56 +0000

Strast ja. Če bi me vprašal sedaj po devetih mesecih,kako strastna sem še vedno, bi se nasmehnila bolj kislo kot moja nona brez proteze. Sej je cool. Situacija je sicer taka; prej je imel model službo. Prej je imel zavarovanje. Prej me je vozil na drinke. Prej me je ljubil. Danes je situacija taka: model je pušnil službo po dvanajstih letih. Zavarovanje,nimam pojma. Še hodiva na drinke, sam na račune mam. Ljubi me še vedno, na račun koga, bog ti ga vedi. Strast ja. Sej je zanimiva. Če ne drugega se rajši kot z bivšim v normalnem avtu voziš s cepcem na kolesu, kateremu je treba vsake pol ure menjat zračnico. To je to. Cepec, kateremu se zgodi vedno najbolj nerodna situacija. Iz katere se vedno izvadi. Kot bi se jaz. Takrat ga pogledaš in dojameš, da je to to. Ti, on, strast in zračnica.Sam še mami mora dat za drink..;-)

Because of you

saksida — Tue, 19 Oct 2010 10:16:10 +0000

V vseh teh mesecih se ni spremenilo nič. Vse je isti shit. Mati me še ni skenslala ( sicer imam feeling, da me bo zdej en dan),joba itak nimam, če odštejem družbeno koristna dela( mislim fuck-zarad jointa 50 ur delat??), pijem , kadim ganjo, sem pač jaz. Sicer sem ene dva meseca nazaj dobila flash, da zdej bom pa zares pridna in ne bom več tok bluzila okoli in manj pila in manj vse in tega sem se celo nekaj časa držala. Glede na to, da sem itak svetski kreten, tega seveda nisem delala zase. Kje pa. Manj piti? Ja,mami. Ja,tip. Služba? Kako da ne. Ja,mami. Ja,tip. In se kar delaš, da ti je cool. Dokler ne dobiš maila (dej, drugič mi kr golobe pošlji) od tipa, da je konec. Da sva se ohladila, da to pač ni več to. Tebi sicer ni nič jasno,ker si bil prepričan, da bo itak večno nor nate in da se bo vedno vračal nazaj. Nekaj ti gre sicer najprej na jok,sam pol si rečeš-mega,gremo spet pit pa žurat. Ker ima prav. Ker že zdavnaj ni nič tako kot bi moralo biti. Ker si se ti ohladil že 4 leta pred njim, samo kako lepo se je slepiti. In podaljševati jebeno agonijo. V bistvu bi mi bilo lahko že jasno po tem,da se mi nikakor ni več dol dajalo z njim. In greš dalje svojo pot,pa spet začet hodit ven zvečer in se spomniš koliko tipov še obstaja. Sicer je debilizem se vržt takoj v neko drugo romanco,sam meni to čist odgovarja. In dva tedna po tem zagledaš na kurčevem Facebooku, da ima novo bejbo. WTF? Ti si pa hiter, dragi moj. No ja, zdej od nje. Ok, jaz si bom pa mopsa nabavila. In maš tri dni totalen flash o tem, kako ti lahko le mops reši življenje, in vsem razlagat o tem, pa frendico prosit,če ti ga proda na obroke. Sam, ko mi ga je ena pripeljala na testno vožnjo, me je za dober dan takoj umazal(ok,če se umažem sama k se kotalim okoli je ok), pa vsi so mi nekaj razlagali koliko stanejo veterinarji, pa da je to odgovornost, pa ne vem kaj še vse, me je vse minilo. Na easy, ni še čas za psa. Uredu,ljubimca torej. Spet dojameš, da si tokrat zares samski in , da je tam nekdo,kateri ti je bil vedno simpatičen. Model,tipičen jaz. Sam, da ma 50 kil več kot jaz. Vse, kar ne bi imela. Ker razum tako pravi. Sam jebeš razum, sam go with the flow. Kajti, ko me pogleda model, začutim metuljčke v trebuhu, kar je redkost. In začneš furat eno noro utrgano romanco. Pijano, zapušeno, ampak tako vročo. Spet se spomniš na to, kako je, kot se te nekdo dotakne s tako strastjo, da bi kr umrl. In itak se zmeniš, da je to samo to, ampak vseeno se obadva začneva obnašat kot dva najstnika, pa si pošiljat si sms-e, k dva bebota po sto na dan, pa komaj čakat, kdaj se boš videl, pa kr pred vsemi zganjat ljubav, čeprav smo se prej zmenili, da je to sam to. In kar naenkrat se ti daje dol po štirikrat na dan. Veš, da vse skupaj ne pelje nikamor, ampak, kako paše! Za take momente je vredno živeti. In si ves evforičen in ti visi dol za cel svet, ko te kar naenkrat spet pokliče bivši. In sesuje ves svet. Naredi zmedo. Kajti takrat začne delati razum. Kaj vse bi bilo boljše zame, pa kok sem stara, pa same čudne fore. Ne vračat nazaj! Sam ne,stari moj. Tokrat se odločam za strast. Me pa lahko počakaš, da mine..;-))

Spet depra

saksida — Tue, 22 Jun 2010 12:56:15 +0000

Ta teden sem končno dojela, da sem v depri. Sicer v eni taki čudni “Tereza varianta depri”, sam nima veze, depra je depra. Fora je sam tem, da so si vsi okoli tebe naredili en čuden film, da sem sam ena razvajena kurčeva rit. Men je blo sicer že mesece mal sumljivo, ker sem se mogla za vsak tuš in jeben obrok hrane na dan prisilit, sam za druge sem bla še vedno čist navaden otrok, k sam joka. Da so ti dejansko res vsi rekli adijo, ti je jasno,ko te pokliče mati in pove, da nimaš več stalnega prebivališča. In ti reče tip adijo. In pokliče brat in pove,da ti je razbil fotoaparat, zraven ma pa še jajca rečt:”Sorry,se zgodi.” Pizda,kako lastnemu bratu jebat mater? Ej,vse mi vzemte,zdej takoj. Sam ponosa mi ne morete. Aja, fuck, tega sem si poteptala že sama. Spet svetovna jeba. In vidiš, da te kliče fotr in si že misliš, da je končno nekdo dojel ,da si čist sam,izgubljen, v težki pizdi v glavnem. In zaslišiš fotra:”Tereza,ukradli so mi kolo. Klošarji so rekli, da so bili junkiji. Pozanimaj se.” WTF?? Fotr te pokliče enkrat na leto in še takrat je njegova logika “klošarji+ junkiji=Tereza”. Ne se jebat. Dej,ubijte me takoj. In pol se dva dni klatiš okoli ves nesrečen,pa še več pit, pa dejmo kar kilo skadit,pa dejmo bit čist ubogi. In se celo en dan zbudiš in si rečeš, tist totalno iskreno, ko vam jebe mater svima. Jebite se, živite svoj life. Jaz bom svojga. Pa ne bo več MacDonaldsa, grem jest na Poljanca. In se dejansko prepričaš, da prej ko se boš znebil znebil vse navlake, kurčeve slabe energije, predvsem pa ljudi, kateri te le utesnjujejo in omejujejo, prej bom vsaj en korak dalje. Zdej bom štela pire, zdej bom manj kadila, zdej bom pospravljala flet,zdej bom vse.In greš dalje. Za začetek mal ven zvečer. In sediš tam ves nesrečen in zaslišiš kako vsi nekaj “Tereza, Tereza” omenjajo in bolj ko gledaš nazaj, vidiš, da te nihče ne gleda. Mislim, a sem že nevidna? In zagledaš neko cute 25letno bejbiko za šankom, kateri je ime Tereza. Dej, ubijte me duplo. 33 let sem bila edina Tereza, kje se je zdej ta najdla? In ko ti bejba še prijavi:” Ti pa men ne izgledaš k Tereza ” , ji seveda ta koj odvrneš :” Ti pa men ne”, sam na koncu dojameš, da sva obedve čist “navadni” dve Terezi. Pol se naknadno še spomniš, da si se par tednov nazaj čist nažgan menil, da boš vrtel musko v tem istem placu, sam fuck, a znam vrtet musko? Mah, bom že. In ta ,mah bom že, je trajal do točno treh ur pred rolanjem. Sploh nisem vedla kero musko mam(itak so mi na vse strani vsi vse snemal),pa še neki na ključu, neki na cd-jih,katastrofa v glavnem. Sam, pizda, v lifu je treba it sam v “go with the flow varianti”. Kaj, folk bo tam nakomiran, jaz bom pa tud, pa jih bom najbolj štekala, kaj jim metat. Sam sem kot vedno mal pretiravala, pa sem že tja uletela mal preveč veselica, pa sem takoj skor tam čez DJ kabino padla, pa itak sem vidla dvojno že ob sedmih zvečer. Sam nima veze. Folk me je itak mal skeptično gledal, sam ej,musko mam rada-kako nej to zajebem? Ko vidiš še, da maš še pire zastonj, te sicer začne mal skrbet,sam ej,gremo,gasa. In si vzameš vse skupaj kot za eno lepo zajebancijo in težko veselje in čist munjen tam si rečeš,zdej bo pa ta komad, pa nej raznese vse. In si mega vesel. Ker je po tvoje. Pa še folk ti z veseljem sledi.Pa še plačajo ti na koncu. Pizdarija. Plačana sem bila za nekaj, kar me veseli? E,svašta. In hodiš po koncu ves sestradan proti hrani ( z zasluženim denarjem!) in razmišljaš, da tak job pa i take any day in kako mega je blo, te kar naenkrat pokliče tip. In kaj mu rečeš ti? “Veš kaj, jaz bi bla rada sama”. Ah, jebi ga sad. Čudna je tale moja depra.

Therapy?

saksida — Sun, 30 May 2010 14:04:44 +0000

In kar naenkrat dojameš, da je krize že zdavnaj konec, sam vseen si obljubil unemu cepcu od psihiča, da boš začel hodit na neke skupine za junkije. Dobr, sej si mi napisal Apaurine za preživet tisto moro od krize, sam a moram zdej, k nisem več junkie hodit na ene debilne skupine kjer si ližejo rane?Sam ,ker ti začne prodajat fore, da je alko isti shit in pa, da dobimo kosilo, se odločiš, da itak greš-ker sem lačna,ne zato ker alko škodi. Bom že preživela dvakrat na teden sedet med ljudmi,kateri so na vsemu možnemu na črnem trgu, ampak morajo s temi skupinami dokazati, da so “pridni” in nato jih spustijo na zdravljenje v neko institucijo. In prideš tja zjutraj in se mi vsi lepo filmsko posedemo v krogu(itak vse paciente poznaš) in začnemo z predstavljanjem(vmes dojameš, da je prisotna zdravnica tvoja familijarna frendica iz otroštva,juhu pa jupi).Jaz,debil,prepričana,da so na skupini ljudje na vsemu živemu, sam na alkotu ne, začnem:”Jaz sem pa alkoholik”,in gledam njihove poglede. Sej, če ne bi prišla tok zapušena, mi sploh ne bi blo tok smešno,sam tko je blo pa res jebeno smešno-sam še vstat bi morali, pa ploskat mi začet. Sam se takoj na odmoru dojela, zakaj njihovi začudeni pogledi. Ko vidiš, da so ljude laufali na skrivaj do une štacune in si na hitro kupili liter vina ,nato pa spet lepo na skupino, ti je jasno, da nisi edini alkoholik.In , da si edini kateri sploh ne rabiš teh skupin. Pa sej se ne grem zdravit,kaj vam je?In pol še večja veselica,podpisati papirje:-Preden pridem, bom dal urin in bom pihal.What? Kdo bo pihal? In itak si edini bedak, k vpraša,kok imamo pa lahko v krvi? 0,0. Ah,jebi ga sad.- Ne bom se družil iz ostalimi iz skupine.A me sosed lahko pripelje, ker hodi ravno na isto skupino? Ne. Nori ste, majke mi. -Če vidim koga oz. slišim, da bo delal kaj v nasprotju s pravili, bom takoj povedal. In jim takoj prijaviš, da pofukan cinkator pa ne misliš bit. Nej se jebejo. Briga mene za druge. In drug dan si itak privoščiš prej pivo oz. dva,prepričan,da ne bo panike. Najprej cela procedura z urini in pihanjem, pol se lepo spet posedemo v debilnem krogu(in to čim bližje) in oni men čist na easy:”Tereza,prosim,če zapustite skupino”.A? Kaj spet? Aja,napihala sem edina. Itak, k majo ostali modeli že vse preštudirano, pa pol med odmorom laufajo drinkat in vse ostalo.In se dvigneš k en kreten in greš. In naslednjič prideš, spet napihaš in jim itak poveš, da jim mašina ne dela, sam se niso dali. Spet no go varianta. Naslednjič resno,brez predhodnjih pirov spet prideš in spet napihaš. Svašta.Sam pol dojameš, da vsak za tabo tud napiha.In so končno dojeli, da jim tista mašina cenena res ne dela. Me je že kar mal prijelo, da bi odšla, pa lepo na pivce, pa jolo, pa jebite se. Sam sem vseen še vztrajala. Tko,ene pol ure. Kajti, k smo se spet vrnili noter, se posedli,so bili uni terapevti in zdravnice kr tiho. Mi pa tud,itak-komu se je sploh dalo bit tam? In uni še kar lepo tiho in gledajo. Mi k eni cepci nazaj gledamo in tišina. In kr tišina. Tko, ene 20 min. Kaj je zdej to,kakšna nova silence varianta terapija? In začne terapevt.”Tisti,kateri je prej kršil pravila, naj zapusti skupino takoj, za vedno.Sej vse vemo”. Če veš,zakaj smo pol kurčevo tiho že sto let? In mi še vsi kr tih. In se gledamo.Itak,kdo pa ni imel slabe vesti?Glih prej sem modela vabla na jolo,težek prekršek po njihovo. In se še kr gledamo v eni taki psihopatski tišini. In že dojameš, da ne spadaš tja,rajš neham pit na suho,ko kar naenkrat model prijavi enmu izmed nas:”Ti povej, ti si videl”. AA? Jebo vas cinkanje. Sam model, ni cinkal nič,le oni so videli njega,kako je videl njih, pa so lepo na fino, kr na njega zvalili vse. In ni imel druge,kot da je drugemu rekel, da so jih očitno videli. In terapevt lepo na easy:” Ti domov,ti tud, za vaju ni zdravljenja naslednjih 6 mesecev.Aja,ti pa enako,zato ker nisi povedal”. Psihiatrija. In se lepo lagano sportski dvigneš,jim poveš, da jih maš pun kurac,njih in njihovih pravil in da greš na pir.Pa se vidmo, k se zagledamo(zdej moram sam molit, da se ne navlečem spet, pa da jih ne bi slučajno kej rabila). In odhajaš proti domu,vržeš un zamašek za pihat v prvi kontejner,čutiš kako ti kruli v želodcu in razmišljaš, da se ti jebe za 0,0. In greš na pir. Zaslužen.